Na današnji dan: zbogom, kralj!

Težko je v reviji, ki obstaja samo in zgolj zaradi njega, v reviji, ki se je včasih tudi imenovala kot njegov otrok, kot njegova največja zapuščina, zapisati kaj, kar morda še ni bilo zapeto, zaigrano, izgovorjeno. Še posebej je težko o človeku, do katerega gojimo najvišje spoštovanje, pisati s solzami v očeh. A hvala bogu nismo sami. Kot ob zedinjenju Slovencev pride tudi tokrat na plano mnogo tistih, ki jih morda ne bi postavili v prvi tir, in ti ljudje pokažejo na kakšno dodano vrednost, še kakšno dodatno dimenzijo, ki jo je predstavljal Slavko Avsenik.