top of page

UVODNIK - S kom tekmujemo?

S kom tekmujemo?


Zdelo se mi je primerno, da pred začetkom počitnic in predvsem v času, ko je Slovenijo zajela prava navijaška vnema, rečemo še kakšno o tekmovanju.


Slovenija se v času, ko pišem ta uvodnik, bori na evropskem nogometnem prvenstvu, pripravljamo se na olimpijske igre, številni ansambli pa se pripravljajo na tekmo, ki ji rečemo festivali domače glasbe. Na področju slednjega imam kar nekaj izkušenj, pri prvih dveh sem lahko zgolj kavč komentator. Z zagotovostvo lahko rečem, da je mesec junij najboljši mesec junij, kar sem jih doživel. Tudi v tekmovalnem smislu.



Po desetih letih poroke in 15 letih skupnega življenja nama je z ženo uspelo tako zadovoljivo stabilizirati življenje, seveda ob pomoči najbližjih, brez katerih kljub vsemu ne bi šlo, da sva se lahko po pravi pravcati zaobljubi v cerkvi in odlični zabavi s prijatelji na idilični lokaciji Svetinj za nagrado »počastila« z izletom v zgodovinski Istanbul. Na najini zabavi ob zaobljubi sva gostila 30 ljudi, ki v najinih življenjih veliko štejejo. Odprti šank, žabji kraki in nekaj, kar je bilo videti kot kaviar… Zelo kakovostno smo zažurali. Nato sta naju prevzela Istanbul in njegova večtisočletna zgodovina. Nekaj dni sva bila v 20-milijonskem mestu povsem sama. Prvič po enajstih letih, odkar sva starša, brez hčerke. Čeprav nisva najbolj zapravljiv par, sva se vseeno malce počastila. Jedla sva od uličnega kebaba do mesa v restavraciji z Michelinovo zvezdo. Nekaj dni zatem sva bila s prijatelji v Budimpešti na izjemnem koncertu svetovno znane skupine Coldplay, ki naju je zares »napolnil«. Kmalu zatem sem »moral« poslati ženo in hčerko na kratek oddih s teto in babico na morje. To seveda zato, da sem lahko sam z očetom, bratom in nečakom odšel za tri dni v Nemčijo na nogometno prvenstvo.


OPOZORILO: Tega uvodnika ne pišem, da bi se hvalil! Vse zgoraj omenjeno sva z ženo doživela zgolj zato, ker sva prekleto pridna! Nekdo bo rekel, da se ženi dobro godi, ker sem sam prevzel skrb za materialno varnost. Jaz pravim, da v meni prebudi najboljše. Nekdo bo rekel, da mi gre dobro, ker mi žena drži tri vogale hiše pokonci. Jaz pravim, da v njej prebudim najboljše. Ali kot bi rekla Barbara: Hvala, ker sva drug drugemu jing in jang.


In kje je tu tekmovanje?

Pride zdaj!


V zadnjem obdobju sem opazil, kako se ljudje radi primerjajo z drugimi. Le zato ker voziš neki avto, ker imaš v kuhinji neki boljši aparat in ob žaru še letno kuhinjo, še ne pomeni, da se hvališ. Morda si si to preprosto želel, in ker si dovolj uspešen in priden, si si vse to privoščil. To še ne pomeni, da se želiš hvaliti. Velika razlika je med samohvalo in ponosom: pri samohvali si zaničljiv do (uspeha) drugih, pri ponosu pa znaš tega prepoznati in se veseliti tudi pri drugih. Če si lahko privoščiš kakšen boljši dopust in imaš ob tem še vse drugo pod nadzorom, ne da bi ti bilo treba sklepati pretežke kompromise ali iskati »luknje«, uživaj! Privoščim ti in sem vesel zate! Nekdo drug bo namreč pozabil na to in se bo želel primerjati. Morda celo tako, da te »nevede« poniža, ker se odkrito pohvali, kako je boljši, ali celo »pošinfa« to, kar imaš … To, kar si ustvaril in na kar si upravičeno ponosen.


Ljudje, prosim vas, ne sodite kar povprek!


Vselej si v življenu zapomnite le eno: ne tekmujte z drugimi! Tekmujte sami s sabo. Jaz sem ta mesec junij na celi črti premagal samega sebe od lani, predlani …



Radi se imejte! Pa vse dobro – do prihodnjič ...


Domen Hren

Commentaires


Izpostavljene novice
Zadnje novice
Arhiv novic
bottom of page