Uvodnik - ne pozabite na nas!
Na pozabite na nas!
Volitve so za nami! Praznik demokracije, ki smo ga tokrat čakali bolj kot otroci Božička! Eni, da se čim prej konča, drugi, da se čim prej začne.
To, kar se je dogajalo v volilni kampanji (pa tudi prej), je preseglo vse meje vseh možnih zdravih razumov. Rečeno drugače – včasih me je bilo pošteno sram, da sem državljan sicer tako potencialno odlične države.
Ne voli desnih, ti nas bodo prodali Madžarom! Ne voli levih, ti nam bodo pobrali vse, kar smo si dodatno prigarali za boljši jutri!
Revija Muzika je bila in vedno bo povsem apolitična revija in lahko smo ponosni na to, da na teh straneh nikoli in nikdar nihče ni bil maltretiran s strani katerekoli politične opcijie.
Kljub siceršnjemu priznavanju vsega drugega smo za Slovenijo. Mi smo za slovensko glasbo. Mi smo za slovensko kulturo. Nam je vseeno, če otroka na veselico ali v kulturni dom pripeljeta dva očeta, dve mami, oče in mama, oče ali mati samohranilka. Nam je pomembno, da otrok in starš živita dobro, sprejeto ter da v tej mirni državi brez sramu in brez obsojanja lahko povesta, da poslušata Miheliče ali Pankrte. Aja, in da mladim ostane še nekaj dinarčkov za pivo po koncertu Avsenikov ali Nine Pušlar.
Nam je ključno, da se na harmoniko gleda enakovredno kot na klavir. Nam je ključno, da se na godbo na pihala gleda enako spoštljivo kot na filharmonični orkester. Nam je ključno, da ljubitelji baleta ne obsojajo folkloristov in obratno.
Ne bomo se kregali, kaj je hujše: nekoga označiti za presstitutko ali nekoga označiti za politično podgano, ki ji je treba odtrgati glavo. Oboje je narobe! Oboje preprosto ni prav!
Ne bomo se kregali, kdo je prvi začel. Sploh ni pomembno. To počnejo otroci. In prej ali slej tudi oni odrastejo in ugotovijo, da je bolje postati sprememba, ki jo želiš videti pri drugih.
Oboroževalna vojna je v vseh tisočletjih civilizacije prinesla dobro zgolj tistim, ki orožje izdelujejo.
Bomo pa še naprej obsojali napad na Fehtarje, napad na Modrijane, napad na veleposlanico v narodni noši.
Kdorkoli že ste, vi, z žezlom v rokah! Ne pozabite na besede, zapisane v tem uvodniku. Če jih boste pozabili, boste izgubili! Če ne prej, čez štiri leta!
Vse dobro – do prihodnjič ...
Domen Hren
