Poroka in pogreb

Bom začel najprej s pogrebom ... Pogrebom človeka, ki sem ga v življenju malokrat videl, ko sem imel z njim priložnost spregovoriti, pa sem si ustvaril svoje mnenje o glasbi, ki drži še danes.

To je Jože Skubic. Bil sem zelo žalosten in celo malo jezen, ko sem od radijskega kolega izvedel za njegovo smrt. Vedel sem, da je bolan. Vedel sem, da se bori, a nikoli nisem pomislil, da mu ne bi uspelo zmagati tudi te bitke. Jože Skubic je umrl mnogo prezgodaj. Zagotovo bi še kaj ustvaril, dejstvo pa je, da je naredil toliko, da se sploh ne zavedamo veličine njegovega dela.

Da to osmislimo, je prav, da pogledamo, kaj so storili Slapovi. Slapovi so tlakovali pot vsem novodobnim ansamblom. V začetku 90. let je bila narodno-zabavna glasba dokaj ozko usmerjena. Bila je rezervirana za nedeljske čestitke, vaške veselice, poroke in Četrtkov večer domačih napevov. Po osamosvojitvi Slovenije se je tudi tukaj pričakoval svež veter in z Jožetom se je to zgodilo. Sam sem tista leta narodno-zabavno glasbo spremljal kot vsak drug redek mladi poslušalec – prek očeta, ki je čakal Četrtkove večere ali nedeljske čestitke, in sam precej nerodno vadil ob pesmih na svojo harmoniko. Priznam, ni mi bila dovolj blizu, da bi se zaljubil vanjo. Dokler nekega popoldneva v televizijski oddaji ne zagledam Slapov. Ne vem natančno, ali je bilo leta '93 ali '94. Vem pa, da sem videl nekaj drugega, nekaj drugačnega, tudi slišal sem to. Bilo mi je bližje. Čeprav so bili to še vedno harmonika, bas in kitara, je bilo vse skupaj drugače. Fantje so bili v modrih srajcah, bež »gvantih« in modernih čevljih. Mladi so bili. In potem so bili moji. Priznam, da me Ne reci nikdar na prvo žogo ni tako prepričala, kot so me pozneje Rože z domačega vrta in predvsem Na Dolenjskem je dekle. Tam sem videl drugačne barve, melodija je bila mnogo spevnejša, rečeno drugače – moderna. Videl sem videospot, kjer se je kamera gibala. Najprej me je bolela glava, ampak nisem mogel prestaviti, ker mi je bilo vse skupaj zelo intrigantno.

Ni kaj, Slapovi so bili pred svojim časom! Bili so tisti, ki so pokazali, da se da delati zunaj ustaljenih okov ali kalupov, in ljudje so to takoj sprejeli. Ko so tedanji, roko na srce, zelo starokopitni uredniki končno popustili, se je zgodil bum! Dali so krila Štajerkam, Mladim Dolenjcem, Čukom ter pozneje Modrijanom in vsem, ki so bili za njimi.

Ja, Slapovi so začetniki novodobne narodno-zabavne glasbe, pa če si to priznate ali ne – in Jože je bil njihova »mati«.

Aja, poroka!

Ta konec tedna smo jo imeli. Zelo ozka skupina ljudi. Najboljši prijatelji in najožji del žlahte. Upoštevali smo vse PCT-pogoje, smo pa pozabili, da je v življenju treba upoštevali še druga pravila. Tako nas je vse skupaj zmešalo to obdobje, da ne pomislimo na tisto, kar je zares pomembno. Ja, vseeno pazimo, kako se obnašamo, ampak ... Pozabili smo piti. Pozabili smo se veseliti. Ker pa imamo izkušnje, smo hitro nazaj »noter padli«. Predlagam, da poskusite, je fajn! A preden greste v klet, prosim, res veliko pojejte! Da ne bodo tudi pri vas jeleni tako glasni, kot so pri nas te noči. ☺

Vse dobro – do prihodnjič ...

Domen Hren