Kolumna: BESEDILO ZA PLOŠČO ZA DVE OSEBI

»Prejšnjič sem na koncu zapisa podal primerjavo med električarjem in piscem besedil. Glede na to, kako sta obe deli cenjeni, ni primerjave. Več je dobrih električarjev, kot je dobrih piscev besedil, skupaj pa je več vseh piscev besedil, kot je vseh električarjev. Z elektriko se vseeno ne more ukvarjati vsak, s pisanjem pač. Vreden si toliko, kolikor je kdo za tvoje delo pripravljen plačati. Če ti v nedeljo zvečer zataji šibki tok, boš moledoval, se že vnaprej opravičeval in mojstra prosil za odpustke, da bi tako zmanjšal zadrego, ker si želiš njegove storitve ob tako nemogoči uri. O plačilu se v takih primerih sploh ne sprašuje. Samo seže se v denarnico, po možnosti še prej na bankomat. Plačaj ali trpi (beri: ostani brez elektrike). In ko ti doma preverja kable, mojstru pridno zvonijo telefoni in tako pada posel za poslom, padajo novci.

Kaj pa pisci besedil? Koliko je vredna njihova storitev? Prišli smo do bizarnega stanja, ko se električarju za tisto, kar v žep pade avtorju besedila, ne da niti v robec usekniti. Danes se cene za besedilo gibljejo v povprečju okoli petdeset evrov. Seveda so možna odstopanja. Večinoma v smeri nižje cene, medtem ko še nisem slišal, da bi bilo besedilo vredno stotaka. Seveda govorim za narodno-zabavno glasbo, v zabavni glasbi je drugače. Torej, recimo, da za besedilo dobiš petdeset evrov. Za ta denar je treba napisati v povprečju tri kitice (od štirih se po navadi ena ponovi) in dvojni refren. Če poenostavimo, gre za šest kitic, to je štiriindvajset verzov. Pred tem je treba iskati ideje. To ni enostavno. Predvsem spomniti se nečesa, vsaj za silo izvirnega. Kdor piše na postavljeno melodijo, si mora izpisati še metriko. Skratka, kup dela je, preden nastane Bela obleka, Čebelar ali kaj podobnega. In če preračunamo, bi stroškovnik izgledal takole:

prvi pogovor z naročnikom: 5 evrov

iskanje zamisli o temi pisanja: gratis

verz: 1,5 evra; skupaj 24 x 1,5 = 36 evrov

drugi vmesni pogovor z naročnikom: 3 evre

manjši popravki na željo naročnika: 4 evre

stroški, material ...: 2 evra

Ja, tako nekako izgleda stroškovnik. Seveda so cene »nabite« v primerjavi z mnogimi, ki pišejo za štirideset ali trideset evrov. Povsem razumem mnoge začetnike na tem področju, ki svojega pisanja ne zaračunavajo in pesmi celo ponujajo. Nekateri se temu posmehujejo, a ni prav. Dejstvo je, da se je na začetku treba prebiti. Posebej glede na zaprtost krogov, ki mlajših avtorjev skoraj ne spustijo zraven. Problem je takrat, ko celo uveljavljeni avtorji svoje delo ovrednotijo s samo štirideset evrov. Jaz pravim: ali daj zastonj ali pa postavi realno ceno za znanje, trud in vse ostalo, kar pride zraven. No ja, to pravim jaz, a me dejansko stanje in praksa demantirata. »Takle ´mamo!« bi lahko rekli. Tako smo si postlali, na to smo pristali in zdaj ni umika. Gre za problem celotnega ceha. Zakaj bi ansambel nekomu plačal več, če lahko dobi spodobno besedilo za ploščo za dve osebi v srednje dobri restavraciji?«

Za predloge in mnenja lahko pišete avtorju teh vrstic: pirkovicmusic@gmail.com.

Hvala ker podpirate avtorje revije Muzika. Z naročilom na izvod storite veliko za razvoj slovenske narodno-zabavne glasbe.