Končno! Prišel je najpomembnejši dan po njegovi smrti! Vsi na Dolenjsko!

Zven diatonične harmonike in slovenske duše

Pisana in plodovita jesen je že tu in na Dolenjskem, rodni pokrajini Lojzeta Slaka, bo letos oktobra še posebej bogato obrodila, pa ne samo s cvičkom, postregla nam bo s 1. Festivalom Slakove glasbe.

Festival se bo pričel 19. oktobra s prav posebnim dogodkom: odprtjem Slakovega muzeja v Mirni Peči. Naslednji dan pripravljajo celodnevni Slakov sejem in 1. Tekmovanje za nagrado Lojzeta Slaka. Festival bo zvečer sklenil svečani koncert, na katerem bodo odzvanjale nepozabne in večno lepe melodije Lojzeta Slaka, v izvedbi Koncertnega ansambla Slakove glasbe, Fantov s Praprotna in drugih gostov, povezane v nepozabno pravljico.

Glasbena pravljica se je začela pisati daljnega leta 1932, ko se je 23. julija v vasi Jordankal pri Mirni Peči na Dolenjskem rodil Lojze Slak. Svojo mladost je preživel pri stari mami in stricu Lojzetu na Malem Kalu, kjer je prišel prvič v stik z diatonično harmoniko. Njegov prvi učitelj je bil stric Ludvik, ki ga je ob igranju harmonike spodbujal, naj se igranja uči tudi sam. Že od svojega 15. leta je Lojze igral na svatbah – najprej sam, nato z brati Tonetom, Matijo in Stanetom v triu ali kvartetu. Za svatbe je Lojze pozneje povedal, da so bile njegova najboljša glasbena šola. Glasbeno pot je nato nadaljeval s prijateljem Nikom Zlobkom (klarinet, kitara) in Cirilom Babnikom (berda). Nastal je instrumentalni Trio Lojzeta Slaka, s katerim so v Ljubljani v Studiu 14 leta 1963 posneli prvo malo ploščo.

Pravzaprav je bilo prelomno leto v njegovi karieri leto 1957, ko je prvič nastopil kot samostojni harmonikar na javni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš. Takoj je očaral strokovnjake in radijsko občinstvo. Leta 1963 je sodeloval na tekmovanju novih ansamblov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani s skladbo Domači vasici, ki je čez noč postala Slakova prva večja uspešnica. Leta 1964 je na Radiu Ljubljana spoznal vokalni kvintet Fantje s Praprotna, pevce iz Selške doline, ki so prvič javno nastopili leta 1962. Tako kot Lojze Slak so tudi oni navduševali žirije na lokalnih tekmovanjih, leta 1964 pa so zmagali v finalni oddaji Pokaži, kaj znaš v dvorani Studia 14. Takoj ko jih je Lojze Slak slišal, je ugotovil, da bi prav takšen zven pevcev (Andrej Bergant – prvi tenor, Jože Šifrar – drugi tenor, Janez Habjan – prvi bas, Janez Kalan – drugi bas in Janez Dolenc – drugi bas) ustrezal sestavi novega ansambla, in nastal je eden najboljših ter hkrati najbolj izvirnih narodno-zabavnih ansamblov v Sloveniji.

Poleg glasbene kariere je bil Lojze Slak dejaven tudi na poklicnem področju v podjetjih Pohištvo, Petrol in do upokojitve kot trgovski potnik v podjetju Hoja. Na Dolenjskem je srečal svojo srčno izbranko in življenjsko sopotnico Ivanko Gaber, Štajerko, ki jo je na Dolenjsko povabila Lojzetova sestra Marija. Leta 1960 se je Lojzetu in njegovi ženi Ivanki v Ljubljani rodil prvi sin Slavko, šestnajst let pozneje pa še drugi sin Robert. Oba sta Lojzeta razveselila z vnukinjami in vnuki, ki so mu takoj zlezli v srce in si je kljub obilici dela vedno z veseljem vzel čas za igro z njimi.

Lojze je ustvaril več kot 400 avtorskih melodij in 30 besedil ter diatonični harmoniki dodal poseben, Slakov gumb in šestibasovski gumb. S tem si je omogočil izvedbo zahtevnejših skladb in pomembno prispeval k razvoju diatonične harmonike ter njeni prepoznavnosti v glasbenem svetu.

Z ansamblom je prepotoval vso Evropo, Kanado in ZDA ter Avstralijo, polnil koncertne dvorane po Sloveniji in gostoval v vseh večjih znanih radijskih in televizijskih oddajah. Z glasbenimi sodelavci je ustvarjal tradicionalno glasbeno oddajo Boš videl, kaj dela Dolen’c, ki je bila zelo priljubljena tako pri gledalcih v dvorani kot pred televizijskimi ekrani. Nastajali so enkratni glasbeni projekti s skupinami različnih glasbenih zvrsti. Lojze Slak je kot prvi s svojo narodno-zabavno glasbo navduševal mlajše generacije na rockovskih prireditvah.

Lojzetovo plodovito in ustvarjalno delo je bilo pogosto nagrajeno, prejel je številna domača in tuja priznanja. Poleg srebrnih, zlatih, platinastih in diamantnih odličij ter glasbenih priznanj, kot so zlati petelin, zlata čaplja, slovenski slavček in lojtr’ca domačih, mu je zagotovo največje priznanje podelil predsednik Republike Slovenije, in sicer častni znak svobode Republike Slovenije.

Lojze Slak je imel kar dva velika konjička. Poleg ustvarjanja glasbe je na Trški gori v svojem vinogradu prideloval izjemno kakovosten dolenjski cviček, za katerega je prejel številna priznanja in odličja, postal pa je tudi ambasador cvička.

Lojze Slak, godec s svojimi melodijami med nami

Lojzetu Slaku je bil dan dar za ustvarjanje. S svojo glasbo se je znal dotakniti duše vseh ter se približati starim in mladim poslušalcem. Že od vsega začetka je bila njegova glasba nekaj domačega, pa vendar novega in izvirnega, saj je v njej združil ljudsko diatonično harmoniko ter večglasno fantovsko petje. Imel je visoka merila, tako pri pisanju besedil in glasbe kot pri izvedbi. Prav to mu je omogočilo, da je s svojim ansamblom postavil visoke temelje kakovosti slovenske narodno-zabavne glasbe, načina petja in igranja. Tako so nastale premnoge melodije, iz katerih črpajo in se učijo današnji mladi nadarjeni. Odgovoren, pristen in srčen pristop z navdihom ljudske melodike je pri ustvarjanju glasbe ohranil vse življenje, kar so prepoznali tudi poslušalci narodno-zabavne glasbe, saj je njegova glasba še vedno priljubljena, postala je celo ponarodela. Kljub svojemu velikemu uspehu je vedno spodbujal mlade ustvarjalce in jim dal nasvet: »Ne naslanjajte se na to, kar je že bilo zapisano, temveč pojdite svojo pot, s srcem in dušo.«

Moje plošče so moje knjige

Lojze Slak je v enem od intervjujev povedal: »Moje plošče so moje knjige!« Prav ta stavek je postal simbol in rdeča nit, s katero družina Slak obuja bogato očetovo dediščino s tistimi, ki so bili del te zgodbe, in jo predajajo zanamcem. Pod tem sloganom so v zadnjih letih najprej ustvarili potujočo razstavo, gledališko igro, izdali knjige in novo pesmarico, dopolnjeno z besedili, ki do zdaj niso bila objavljena, izdali so ponatise Slakovih glasbenih nosilcev, koledarje, letos pa so ustanovili še Društvo za ohranjanje Slakove glasbe in Slakov festival. Piko na i bodo postavili z odprtjem Muzeja Lojzeta Slaka v Mirni Peči, v katerem bo Slakova glasba dostopna vedno in vsem, ki jo bodo želeli podoživljati ali na novo spoznavati.

Društvo za ohranjanje Slakove glasbe

Društvo za ohranjanje Slakove glasbe združuje vse ljubitelje Slakove glasbe ter glasbenike in glasbene pedagoge. Namen društva je ohranjanje glasbene zapuščine Ansambla Lojzeta Slaka. Delovanje društva je po eni strani usmerjeno k strokovni javnosti in glasbenikom ter izmenjavi znanj s področja Slakove glasbe na različnih instrumentih (diatonična harmonika, ritem kitara, bas kitara, berda, bariton, štiriglasno fantovsko petje in tako dalje). Po drugi strani pa družina Slak ni pozabila na dolgoletne zveste oboževalce, spremljevalce in podpornike Slakove glasbe; tako pod okriljem društva za njih že vse leto organizira glasbene prireditve s Slakovo glasbo oziroma koncertno turnejo, izdala bo nosilce zvoka, publikacije in drugo. Predsednik društva Klemen Rošer je povedal: »Vesel sem, da lahko skupaj z družino Slak povabimo na prvi Festival Slakove glasbe, ki bo 20. oktobra v Mirni Peči na Dolenjskem. To bo praznik Slakove glasbe, na katerega vabimo vse, ki imajo to glasbo radi, jo želijo podpreti in ohranjati v vsej njeni veličini.« V društvo se lahko včlanijo vsi, ki imajo radi Slakovo glasbo, kot simpatizerji ali redni člani, kot člani pa bodo deležni obveščanja o dogodkih, povezanih z Lojzetom Slakom, ter ugodnosti pri nakupu tiskovin in nosilcev zvoka.

Osnovna šola Toneta Pavčka

1. Tekmovanje za nagrado Lojzeta Slaka: 20. 10. 2018, 9.00–17.00

Na prvem Tekmovanju za nagrado Lojzeta Slaka bodo svoje znanje pokazali solisti na diatoničnih harmonikah in komorne zasedbe (trio in spremljevalna glasbila) v sedmih starostnih skupinah. Strokovno žirijo na tekmovanju sestavljajo: Franc Mihelič, Toni Sotošek, Tine Lesjak, Brane Klavžar, Sandi Ravbar in Klemen Rošer, v finalnem delu pa se jim bosta pridružila še Andrej Bergant in Matija Slak. Tekmovalci se bodo potegovali za prestižni nagradi: skupni zmagovalec bo prejel novo harmoniko Prostor-Slak, ki je bila izdelana prav za to tekmovanje, skupno drugouvrščeni prejme narodno nošo po meri, ki jo bo naredil priznani izdelovalec narodnih noš Primož Štajner, skupno tretjeuvrščeni pa biografsko knjigo Lojzeta Slaka s posvetilom družine Slak. Zmagovalci v vseh posameznih skupinah prejmejo kipec Lojzeta Slaka. Družina Slak pa je poskrbela, da nihče ne bo ostal praznih rok. Vsi prijavljeni tekmovalci bodo prejeli vstopnico za Muzej Lojzeta Slaka, vstopnico za organizirani ogled rojstnega kraja Lojzeta Slaka, kosilo s pijačo, prepustnico z imenom in darilo družine Slak.

Osnovna šola Toneta Pavčka

Slakov sejem: 20. 10. 2018, 9.00–17.00

Vzporedno s prvim tekmovanjem bo v okolici šole in v njej potekal živahen brezplačen Slakov sejem. Na njem bo prikazana izdelava diatonične harmonike in izdelava narodne noše, ogledali si boste lahko, kako poteka čebelarjenje, pokušali vina, si ogledali razstavo fotografij Ansambla Lojzeta Slaka fotografa Danila Ivančiča ter nastop mladih glasbenikov. Na sejmu se bo predstavilo tudi Turistično društvo Mirna Peč in okoliški obrtniki ter potujoča Slakova trgovina z izvirnimi izdelki.

Športna dvorana ob Osnovni šoli Toneta Pavčka

Večer glasbe Lojzeta Slaka – Slakova zgodba: 20. 10. 2018, ob 19. uri

Glasbeno-biografska prireditev, na kateri bodo v besedi in pesmi obudili spomine na zlate viže Ansambla Lojzeta Slaka ter predstavili njegovo bogato glasbeno popotovanje. Koncertni ansambel Slakove glasbe bo poslušalce popeljal vse od Lojzetovega rojstva do prenehanja delovanja ansambla. Pri tem jim bodo pomagali gostje: stočlanski harmonikarski orkester, Folklorna skupina Sveti Štefan, Fantje s Praprotna in mnogi drugi. Prireditev bosta povezovala Leopold Pungerčar in Alojz Podboj.

Ta koncert pa bo le prvi v koncertni turneji, s katero bodo člani Koncertnega ansambla z gosti Slakovo pravljico ponesli po vsej Sloveniji. Dogodke bo z biografsko razstavo Moje plošče so moje knjige popestril Robert Slak, saj si jo boste lahko pred koncerti tudi ogledali. Večer glasbe Lojzeta Slaka bo v osmih krajih.