UVODNIK - JUNIJ 2018
Prekleti festivali!
Pred približno pol leta sem kot odgovorni urednik v družbi Radio Tednik Ptuj dobil med drugim »v upravljanje« ptujski festival. Pred približno dobrim letom je urednica televizije Veseljak zaradi »sile razmer« prevzela »v upravljanje« festival Vurberk. Skupaj si pomagamo ravno z idejnimi rešitvami, ki smo jih v našem uredništvu zagovarjali že prej, lani pa tudi javno objavili. Mimogrede, tudi drugi festivali jim po svoje sledijo. Dejstvo je, da se je Vurberk na zasebno televizijo preselil ravno zato, ker si je želel še večjega razcveta. Vsi si želijo enako. Ko ob stran postavimo dejstvo, da je Slovenska polka in valček tako ali tako izgubila ogromno moči, ker si jo uredniki na RTV Slovenija podajajo s stola na stol, je torej jasno, da brez festivalov na Ptuju in Vurberku »stare dobe« narodno-zabavne glasbe ni več! Ker sam bog ve, ali se Slovenska polka in valček sploh še kdaj vrne, je torej pomembno ohranjati vse preostalo, kar je še dobrega in je včasih pomenilo največ v tej nam dragi muziki. Pri besedi draga je namreč veliko težav. Dejansko so festivali predragi oziroma se ansamblom ne izplačajo več! Za podoben vložek na »playback« in v videu na YouTubu, ki ga nato delijo na družbenih omrežjih, dosežejo mnogo, mnogo več!
Festival je namreč vseeno treba vzeti resno, se pripraviti na nastop v živo, kjer te bo po televiziji spremljalo celo do sto tisoč ljudi, in hudič je, če se kaj zalomi. Pri zgoraj omenjenem vložku v video in studijski posnetek so možnosti za napake minimalne.
Hazard, ki se ga gre čedalje manj ansamblov torej. To je največja težava festivalov domače glasbe. O njej, kot že rečeno, smo večkrat razpravljali in razglabljali, a se kaj dosti ne more spremeniti – to je dejstvo, ki ga moramo znati samo izkoristiti.
Matematika je torej jasna. Najboljši festival bo v prihodnje tisti, ki bo vsem sprejetim ansamblom ponudil brezplačno snemanje videospota in televizijski program, ki ga bo potem vrtel.
Žal denarja za to ne bo lahko dobiti. Ampak dejstvo je, da nas nič drugega ne reši. Imam sicer še eno rešitev, ampak ta je tako zelo »v oblakih«, da bo verjetno ansambel, ki mu je to namenjeno, raje prenehal brati, kot da bi se zamislil! Je namreč preveč pameten in moder in oh in sploh ...
Ansambli in predvsem kvinteti – kje imate jajca?!
Ko sem postal del ekipe, ki snuje nove izvedbe ptujskega festivala, ko sem postal del ekipe, ki pomaga tudi pri drugih festivalih, ko sem prenehal z Zreško pomladjo aktivno nastopati na festivalih (mimogrede, kar 15 let zapored smo nastopali na njih), sem ugotovil, da danes moraš skoraj prositi ansamble, da se prijavijo na natečaj. Katastrofa! Še pred desetletjem, ko sem sam nastopal, je bilo vse drugače! Ljudje, ki so bili na mestih organizatorjev festivalov pred desetletji, se ob tem podatku verjetno križajo. Je torej res konec dobe festivalov narodno-zabavne glasbe? Vurberk in Ptuj dihata na škrge, da ohranjata dobro tradicijo. Še nekateri drugi jima sledijo, in ko k temu pripišemo še nekaj takšnih, ki jih organizirajo gostilničarji, da zagotovijo še kakšen evro lokalnemu društvu, smo prišli do konca. Povedano po domače, če ni ene osebe na Vurberku in urednice na Veseljaku, če ni direktorja in urednika na Radiu Ptuj, če ni enega ali morda dveh zavednih Slovencev čez mejo v Števerjanu, če ni gostilne na Graški Gori, če ni enega in edinega gospoda Geržine, smo končali s festivali v Sloveniji. Peščica oseb drži pokonci celo zapuščino petih desetletij glasbe na festivalih. Arhivatorji domače glasbe v trenutku izgubijo »svoj posel«, svoj pomen. V prihodnje glasbe ne bo več treba arhivirati, ker je v tej obliki ne bo več! Bo vse namesto njih naredil kar YouTube! Nova glasba bo zbezljala v maloro in ne bo imela več ne riti ne glave. Vsak bo (ker je že zdaj) svoj urednik, nihče se ne bo več bal pravega radijskega ali televizijskega urednika, nikomur se ne bo več tresel glas, ko bo prvič stopil pred gospoda Tozona, nihče ne bo želel javno nastopiti in se dati oceniti. Križana gora, še politiki se morajo na vsake štiri leta »dati oceniti«!
Kvinteti, ki tako ali tako ves čas modrujete, kako trio zasedbe uničujejo domačo glasbo, trio zasedbe, ki ves čas poslušate kvintete in se jih bojite, ker imajo več šol ... Kje so vaša jajca?! Pustite se oceniti edini pravi komisiji – ljudem. Kvinteti, dokažite svoje na odru, ne za šankom. Trio zasedbe, ne pustite se jim – še se prijavljajte in izboljšujte. Če kdo, vas tako ene kot druge sam zelo dobro razumem. Ne eni ne drugi nas niso bogve kaj marali, vsaj tisti, ki so bili nad nami, ne. Pa sem vseeno s klasično trio zasedbo in dodatno trobento ter klarinetom na festivalih nastopal skoraj celih 15 let. Zreška pomlad je pri tem ena redkih! Tako prekleto ponosen sem na to, da vam sploh ne znam pojasniti. Vse nože v hrbtu smo znali preživeti. Torej ansambli, ne jamrajte! Uredniki smo bili na vaših mestih, in če kdo, vas mi dobro razumemo in vam bomo z veseljem pomagali.
Pa vse dobro – do prihodnjič …
Domen Hren
