So Modrijani še vedno najboljši?

Ob pisanju naslovne zgodbe se je zgodilo toliko nepredvidljivih stvari, da smo jo morali večkrat popravljati, naslovnica kot taka pa je zaradi praznikov odšla v tisk predčasno. Ker je ta izvod dvojna številka in bo z nami vse poletje, je že dolgo časa v nas tlela želja po pisanju članka, ki bo v poduk vsem! Naša osnovna želja je bila primerjati dva sicer neprimerljiva ansambla, ki pa imata kljub temu precej skupnega. Modrijani in Poskočni muzikanti živijo za glasbo. Od vsega začetka so imeli v sebi več »X faktorja« kot vsi drugi v njihovih generacijah. Z izjemno hitrostjo sta se oba ansambla povzdignila nad druge in tam tudi ostajata. Zakaj?

Modrijani so v dneh nastanka naslovne zgodbe prilistali do ene najbolj žalostnih strani svojega romana, ki ga pišejo že skoraj 20 let. Ob koncu junija se je poslovil Ivan Oset, Franjev in Petrov oče. Pred 20 leti je skupaj s prav tako pokojnim Milanom, Rokovim očetom, zbral Modrijane in kupil prvo večje ozvočenje. Očetovo slovo po hudi bolezni je za Franja in Petra izjemno boleče. Hvaležna sta vsem, ki so jima bili v oporo: »Hvaležna, da se je oče dotaknil toliko ljudi, in samo zavedanje, da bo njegov spomin živel prek pesmi, daje občutek, da bo njegova luč zmeraj z nama! Ati, hvala za sanje!« Franjo in Peter sta s tem želela pokazati tudi na zadnjo skladbo Modrijanov Toda jaz sem ti oprostil, ki je na svoj čas čakala 20 let. Pesem je namreč delo njunega pokojnega očeta.

Ko ob vsaki njihovi novi skladbi pomislimo, da smo videli in predvsem slišali že vse, Modrijani naše mišljenje postavijo na glavo. Kot neusahljiv vrelec idej, stilov, preoblek in čutenja nas vsakič ob svoji nesporni nadarjenosti presenetijo z novo skladbo, za katero že takrat vemo, da jo bomo peli naslednjo soboto na najbližji veselici, peli pa jo bomo tudi čez desetletje ali dve – in to najverjetneje celo na istem mestu, ker bo tam spet veselica in ker bo tam spet ogromno ljudi in ker bodo tam spet Modrijani! Ob hiperproizvodnji skladb na domačem glasbenem prizorišču je skoraj nepojmljivo, da obstaja ansambel, kjer vsaka naslednja pesem takoj najde pot do ljudi. Še bolj noro je dejstvo, da bo ta ista skladba tam ostala tudi takrat, ko bo prišla njihova nova. Pri njih je vse vedno videti tako zelo preprosto, že na svojih prvih vajah pa ansambli prepisujejo besedila in se učijo njihovih pesmi.

Zakaj?

Odgovor preberite v aktualni številki revije Muzika, ki bo na policah do konca avgusta. Revijo lahko naročite tudi kot samostojni izvod.