Junij 2017. Nikjer slišane zgodbe domače glasbe!

Naše poslanstvo je od nekdaj bralcem predstaviti nove ali stare, a še nikjer slišane zgodbe domače glasbe. Glasbenike poznamo po glasbi, ki jo razdajajo z odrov. Kako pa pridejo do tja? Kdo jim opere in zlika srajce? Kdo jim skuha in pospravi za njimi?

Kdo jih pričakadoma? To so žene in matere njihovih otrok! V junijski naslovni zgodbi smo ugotovili, da se jim premalokrat zahvalimo. Če, denimo, pomislimo na Brigito Avsenik, ki se je poslovila februarja, ugotovimo, da so za uspeh ansamblov v veliki meri zaslužne prav dame. Imajo posebno poslanstvo. Brigita je kar sama držala pokonci domačijo, »gradila« hišo, odgovarjala na stotine pisem dnevno, ponoči pa prepisovala ravno toliko notnih črtovij za oboževalce.

Da o otrocih, vzgoji in skrbi za moža, ko je prišel s turneje, sploh ne govorimo. Če ne bi bilo njih, ne bi bilo Avsenikov. Če ne bi bilo, denimo, Barbare, tudi David ne bi bil tako uspešen gad. Te stvari se v petdesetih letih glasbe še vedno niso spremenile.