Zakaj sta Avsenika oba in ne samo eden!

Uvodnik tokratne revije Muzika poskuša na svojstven način ugotoviti zakaj morata biti brata Avsenik na naslovnici skupaj!

Svet po bratih Avsenik Če želimo pokazati veličino mojstra, moramo na ogled postaviti njegovo sliko. Samo tako bomo v celoti vsi doumeli veličino stvarnika. In kaj je slika Vilka Ovsenika? 

Da sem lahko vsaj začel razmišljati o tem, kakšen svet sta ustvarila brata Avsenik, da sem lahko sploh začel dojemati, kaj pomenita delo in življenje Vilka Ovsenika, sem tokrat (to je bila dejansko moja prva asociacija) pobrskal po zgodovini in filozofiji daoizma oziroma taoizma. Starodavni simbol jin in jang je tisto, na kar pomislim, ko razmišljam o simbolu slovenske domače glasbe – o bratih Avsenik. Čeprav ju nekateri zgrešeno razlagajo kot nasprotujoča si elementa, je pravzaprav jin in jang simbol ali princip, ki pomeni nekaj povsem drugega. Ta starodavni koncept kitajske filozofije razlaga, da na svetu vse stvari obstajajo kot nerazdružljive. Da ena stran ne more obstajati brez druge. Dva pola se privlačita in dopolnjujeta v edino možno celoto. Kot ponazarjata različni barvi, so si stvari v osnovi povsem drugačne, a kot ponazarjata piki, imamo v svojem jedru nekaj tistega, kar ima druga polovica. Ena polovica ima element drugega, zato da zna poiskati drugo polovico, ki ji pripada. Če vzamemo za primer luč, je njena druga stran tema. Na eni strani ogenj, na drugi led. Na eni strani glas, na drugi tišina. Torej – samo če poznamo temo, znamo razumeti, kaj pomeni luč. Katerega koli sveta ne moremo doumeti v celoti, če za osnovo nimamo dveh elementov. In sveta narodno-zabavne glasbe ne moremo doumeti, če nimamo dveh elementov, če nimamo svetovnega glasbenega fenomena, bratov Avsenik. V nadaljevanju revije predvsem o Vilku Ovseniku razglabljajo tisti, ki so ga osebno poznali, z njim živeli, delali in občutili njegovo moč. Verjetno jih na enem mestu v pisani besedi ni bilo toliko zbranih še nikoli. Sam moč Vilka Ovsenika na žalost lahko dojemam samo skozi filozofijo, skozi glasbo oziroma, kot sem slikovito načel ta uvodnik, skozi sliko. Tokrat na prvi pogled revije ni bilo težko sestaviti. A resnica je povsem drugačna. Kako se pokloniti človeku, ki je tako velik, da si lahko v povsem pozitivnem smislu in čisto neoporečno kar sam reče siva eminenca iz ozadja ... Danes v času zloglasnih stricev iz ozadja lahko to uspe zgolj človeku, ki je zares velik. Morda celo največji. To lahko reče samo takšen človek, ki je v svojem življenju, v zgodovini svojega časa naredil nekaj, kar ni še nihče. V kitajski zgodovini sta bila Yin in Yang rojena v kaosu. Rojena sta bila zato, da v ta kaos prineseta red. No, zdaj pa mi povejte, kdo, če ne ravno simbol na naslovnici, je v slovensko glasbo prinesel blagostanje, pravi začetek, temelje? Kdo, če ne brata Avsenik, še lahko pomeni nov red? Toliko, kot smo se kregali tokrat, se že dolgo nismo. Pa ne samo v uredništvu, to ni nič novega, kregali smo se se z drugimi pripadniki domače glasbe, (pre)zagretimi privrženci in zagovorniki prvobitne domače glasbe. Vsi v skupnem cilju – pokazati veličino mojstra Vilka. Vsi smo imeli po svoje prav. Oni so rekli, da je bil največji Vilko. Mi po drugi strani nikoli nismo trdili, da je največji Slavko. Trdili smo zgolj to, da sta največja oba skupaj. Za to smo ta simbol, ki predstavlja nerazdružljivo celoto, postavili skupaj tudi na naslovnico. Mimogrede – naslovnica je digitalno pripravljena tako, da ju v tej podobi ne boste srečali v nobenem arhivu na tem svetu. To pravico smo si »vzeli«, ker smo želeli povedati več od same slike, nekaj, kar bi povsem mogoče želel povedati tudi Vilko Ovsenik. Ne razumete? Vprašajte se, kakšno je bilo poslanstvo Vilka Ovsenika. Kaj je delal vse življenje? Svoj božji dar je izkoristil za plemenitenje vsega, česar se je dotaknil. Nikoli v ospredje ni silil sam! Niti fotografiral se ni kaj rad. Zakaj bi, sedaj ko ga ni več, delali v nasprotju z njegovimi željami? Gospod Vilko Ovsenik enostavno pač ni hotel soja luči. Samo zato, ker je bil on »v temi«, je bil lahko brat v največji luči. In če je že moral na piedestal, je to storil samo z enim človekom – s svojim bratom. Vilko Ovsenik je bil tako velik, da se je ves čas zavedal svoje vloge. In izpolnil jo je stoodstotno. V bistvu je vedel, da sta z bratom jin in jang ter da drugače, kot se je razpletlo, ne sme in ni moglo biti! Pa vse dobro – do prihodnjič … Domen Hren