top of page

OČITNO SO BESEDILA DRUGORAZREDNA TEMA

»Tokratno pisanje ni povsem nova tema – dotaknil sem se je v prejšnjih kolumnah. Moti me namreč nekompetentno ocenjevanje besedil na nekaterih festivalih. Izvirni greh je v sestavi ekipe ocenjevalcev. Kadar koli je imel odločilen vpliv kdo od članov Društva pesnikov slovenske glasbe, organizatorjem ni bilo potrebno zardevati in iskati izgovorov ob čudnih odločitvah. A žal, tudi prisotnost našega člana ne more preprečiti blamaže, saj se odloča s preglasovanjem. Komisija je enovit skupinski organ, ki odloči. Ni ločenih mnenj, ni usklajevanja in dogovarjanja. So le brezčutne točke, katerih seštevek na koncu prinese rezultate. Seveda je škoda velika.

Zmaga povprečnih ali celo slabih besedil je škodljivo sporočilo ljubiteljem glasbe. Po zmagovalcih se namreč meri kakovost besedil in nastane vtis, da na tem področju vlada banalnost brez potrebne drznosti in napredka. Po drugi strani pa se pojavlja vprašanje smiselnosti ocenjevanja besedil v prihodnje. Brezveze. Kakovostni avtorji so v narodno-zabavni glasbi potrebni kot puščava vode; z zgrešenimi odločitvami se počutijo demotivirane za pošiljanje svojih avtorskih del na festivale, kjer se ocenjuje neprofesionalno in priložnostno.

Problem je v nekaterih doživljenjskih članih žirij, ki jih je povozil čas in so za organizatorja očitno neproblematični s stališča dejstva, da zagotovo pridejo, saj jim pet minut slave vsako leto pomeni dovolj, da se spuščajo v nekaj, čemur niso kos. Naslednja težava so razni žiranti kot predstavniki lokalne skupnosti. Ponavadi prihajajo iz knjižnjic, muzejev, šol ... Skratka, dajejo vtis, da imajo znanje in vedenja, a se dejansko z besedili v praksi še niso srečali. Si predstavljate, da bi harmonikarje v Ljubečni ocenjevali učitelj telovadbe, radijski moderator ali kustos mestnega muzeja? Ni šans! Logično, saj bi se to zgodilo prvič in zadnjič. Očitno so besedila drugorazredna tema, ki jih tako za zraven lahko obdela kdor koli. Dodajmo še odnos do besedilopiscev, ko nagrade sprejemajo kar nastopajoči ansambli in so, denimo, Franca Ankersta na letošnjem Vurberku skoraj prezrli (nagrada za drugo najboljše besedilo), pa nam je vse jasno.

Organizatorji se odslej ne bodo mogli več skrivati za strokovnostjo odločitev, češ da je v komisiji tudi kdo od pesnikov. To je premalo. V žiriji morajo biti izključno tisti, ki so v življenju na področju pisanja besedil že nekaj dosegli. Pa četudi bodo žirije enočlanske, glede na to, da bi bilo bolj številčne sestave težko nabrati. Seveda ne gre vseh metati v isti koš. Melodije morja in sonca ter Festival viž v narečju v Škofji Loki sta dala rezultate, ki jim ne gre oporekati. Seveda je ob vsakem festivalu širši krog favoritov, ki v kakovostnem in izvirnem smislu odstopajo od ostalih, nekaj jih je v zlati sredini zdolgočasenega povprečja, nekaj pa jih je lahko sila butastih. Naloga žirije je samo to, da izbere nekoga iz prve skupine. Vse ostalo je fiasko in slaba popotnica za kvalitetne prijave v naslednjih letih.

In kdaj bo bolje? Ko se bodo organizatorji festivalov imeli čas ukvarjati z obravnavano tematiko in bodo doumeli, da je zgolj spraviti festival pod streho premalo. Premalo, če želijo nekaj več. In zadnja leta kažejo, da so festivali vse bolj le statistika. Kako tudi ne, ko pa ansamble dobesedno vlečejo za rokav, da se prijavijo in festival sploh obdržijo pri življenju. Ker se festivali borijo za obstanek, je vse ostalo preveč obrobno.«

Pišite avtorju na: pirkovicmusic@gmail.com.

 

Izpostavljene novice
Zadnje novice
Arhiv novic
bottom of page