Na današnji dan. Umrl je Branko Jovanović BRENDI.

Branko Jovanović Vunjak – Brendi, slovenski pevec in pisec pop glasbe, * 28. april 1962, Ljubljana, † 19. junij 2011, Lipica

Do male šole je živel v Šentjerneju na Dolenjskem, potem pa je v Ljubljani končal osnovno in srednjo elektro šolo.

Brendi je začel prve pesmi pisati že v osnovni šoli. Kariero je začel kot kitarist na zabavah, učil pa se je tudi violine. V vojski je igral v skupini Artiljerac, sicer pa je igral z ansambli po ljubljanskih kavarnah in barih.[2] Prvi studijski posnetek njegove avtorske pesmi je bila Rumena oblekica, posneta v studiu Dareta Novaka. Z Draganom Trivičem (kasnejši bobnar skupine Agropop) sta ustanovila band Beli med.[3] Sledili so nastopi po veselicah in šolah.[4]

Opazil ga je Miro Čekeliš, ki ga je po odhodu Božidarja Wolfanda povabil v skupino Rendez-Vous, v kateri ni bil dolgo. Po odhodu se je pridružil ansamblu Amadeus Toneta Dimnika - Čoča (bobnar skupine Gu-Gu).

Kmalu je odšel iz tega ansambla in ustanovil skupino Don Juan. Skoraj istočasno je izdal ploščo Mandarina, ki se je prodala v nakladi 100.000 izvodov.[2] Po razpadu skupine Don Juan leta 1996, je kariero nadaljeval predvsem v duetu s Koradom Buzetijem, nastopal pa je tudi samostojno. Umrl je med nastopom v Lipici zaradi odpovedi srca.[2][5]

Pisal je tudi za druge izvajalce, kot so: Vili Resnik (Odiseja), Pop Design (Nekoč bom zbral pogum), Miša Molk (Kdo upa si v moje dvorce), Anita Zore (Vse bi zate dala), Claudia (Vse najboljše za tvoj rojstni dan, En, dva, tri, Uspavanka), Andreja Pinotič (V meni ni več moči, Preko Mure, Kaj mi te je spremenilo, Iskra sreče, Tu sem rodila se), Rok in Polona Petovar (Praviva si same bedarije, Čira čara, Veseli Muzikant), Ansambel Krila (Tvoja bom), Marinero (Pa sem postal falot), Mateja Jan (Veš oče, Stoj malo, Ti boš moj), Andreja Makoter (Moj vojak), Ansambel Petovio (Ne zaljubi se v obraz, Ljubim te, Za ljubezen sta potrebna dva, Kako bi, Rada ti povedala, Naj ustavi se korak), Sandra Šušteršič Simonič (Ura je polnoči, Je ljubezen to morda, Naj vedo, Od takrat, Glava zmešana, Šolska ljubezen), Ansambel Tulipan (Fina dama), Majda Arh (Pošlji mu veter pozdrav, Poletno dekle), Irena Vrčkovnik (Uspavanka), Miha Balažič (Jutri sin vaš bo postal vojak, Julija), Moni – Simona Pučko (Pa naj bo), Sendi (Ti ne veš), Korado Buzeti (Gospa moj poklon – duet z Meri Avsenak, Žena me je zapustila, Ljubimec sem, Na vašem licu je lep izraz, Sem pravi primorec, Solza se bo posušila, Vem, da me varaš, Mustafa, Sram me je ko solze tečejo, Recite ji angeli, ...), Natalija Verboten (Naj angeli te čuvajo), Viktorija (Zadnji poljub), Boris Kopitar (Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, Ko šmarnice spet zadrhtijo, Nocoj te ujel bom v svoje sanje, Vsak pač po svoje), Ptujskih 5 (Nasvidenje, Ne ubijajte me, Solze imaš v očeh moja mama, Rane naj skelijo, Sanjam, Ženi se dragi moj, Mama njega sem ljubila, Nocoj spet misli tavajo, Tudi angeli se jočejo, Rada bi spet ljubila te, Poročni valček, Ne ubijajte me), Helena Blagne (Samo ti, Naj nihče me ne zbudi, Bodi srečen Bambino), Bazar (Na glavo si klobuk bom dal), Dolores in Skupina Amigos (Vem jokala bom), Komet (Ana, Nina, Pozabi, ...).[4]

Že v osemdesetih letih je ustanovil založbo Mandarina, nato pa začel vlagati v nepremičnine v Ljubljani in na otoku Krk. Ukvarjal se je tudi s turizmom.

Ima hčer Tino, rojeno v letu 1988, ki je plesalka in hkrati tudi poje, ter sina Dejana (1993), ki se je kot mlajši ukvarjal z igralstvom, zdaj pa se posveča glasbi in nadaljuje očetovo pot.

Odšel je pred šestimi leti, praznina, ki je nastala ob njegovem preranem odhodu pa še vedno

ostaja.