Na naslovnico smo tokrat postavili čudežnega fanta. V Slovenijo je prišel po ljubezen, našel pa veliko več. Da bo postal še bolj naš, smo mu izpolnili eno njegovih najbolj skritih želja. Isaac Palma vas bo navdušil s svojo srčnostjo in iskrenostjo, ki jo je delil z nami. Spoznajte ga v povsem novi luči in obleki! V aktualni reviji tudi ekskluziven intervju, ki je nastal po doslej neslišanih zvočnih zapisih iz leta 1989. Razkril je, da so bili Avseniki čisto naključje. Poročamo o sanjskih porokah pri ansamblu Zeme in Okroglih muzikantih. Bilo je zares čudovito. Čustveno pa smo se, z Ivanom Sivcem, v besedah, ki jih je izrekel ob pogrebu, poslovili in pomahali v slovo legendarnemu Francu Fler

Nova revija, ki izide vpetek 29.septembra je zagotovo ena najbolj pozitivnih revij v zgodovini izhajanj Muzike. Izpolnili smo eno najbolj skritih in največjih želja čedežnemu dečku. Isaacu, ki je ljubezen našel v Sloveniji, smo do tega da postane pravi slovenec še nekoliko pomagali. Vse boste izvedeli in spoznali v novi izdaji. (Na fotografiji Isaac Palma in urednik Domen Hren ob pripravi na slikanje naslovnice) Dotlej pa vabljeni k prebiranju aktialne posebne izdaje revije Muzika. Za nami je eden najbolj žalostnih mesecev slovenske glasbe. Odšel je velikan Vilko Ovsenik. Posebna izdaja prinaša najobširnejši vpogled v življenje in delo kreatorja slovenske narodno-zabavne glasbe! Kakšen bo

Sašo Avsenik si verjetno ne bi upal stopiti v tako velike čevlje, če ne bi vedel, da mu bo ob strani na začetku ves čas stal njegov stric Vilko Ovsenik. Kot največji spomin na Vilka zagotovo najprej izpostavi glasbo, ki jo je ustvaril. Pri svojih šestnajstih je začel Sašo s prijatelji preigravati Avsenikovo in drugo glasbo. A ne le njega, tudi vse druge v ansamblu in Sašove prijatelje je Vilko rad učil, jim pomagal in svetoval. »Imel je neizmerno širino in vedno je bil sposoben učiti tako instrumentaliste kakor vokaliste. Pa ne samo učiti o igranju in petju. Bil jih je sposoben učiti igrati in peti, kot so si želeli. Po Avsenikovo. Zelo pomembna je bila pri njem njegova mirnost. Prav to smo

Mladi upi za katerimi je še ena odlična poletna sezona nastopnja in tudi festivalskih uspehov imajo te dni posebej velik razglog za veselje. Prav zaprav ima ta razlog za veselje njihov pevec Žan Šket, ki ga je doletela izjemna novica in čast. Doletela je njega in njegovo izbranko Janjo. Janja, ki je srčna izbranka pevca popularnih Mladih upov je na prav poseben način presenetila in novico o nosečnosti delila s svojim dragim. Žan je zgornjo fotografijo, ki že sama po sebi nazorno pokaže o kakšni novici je govora, komentiral z naslednjimi besedami: "...je rekla, da mi ma nekaj za povedat, je segla po žepu in pokazala toleeeee!!! 👀👪 zopet ena ✅ v mojem življenju!!! Ni važno, ka bo, sam da bo

Kdor čaka, dočaka. Kar trinajst let po rokometaših in dve leti po odbojkarjih so prvo odličje na evropskih prvenstvih osvojili tudi košarkarji. A ne katerokoli. Po zmagi v istanbulskem finalu nad Srbijo (93:85) - zlato! Slovenija je končno polna ponosa. Verjetno smo bili v sebi ponosni ves čas. Vsaj upamo. No na glas tega večkrat nismo uspeli ali upali pokazati. Še posebej navzven. Končno nam je slovenska košarka pokazala, da smo lahko ponosni tudi navzven. 17. september bo v zgodovini Slovenije zavedno zapisan z zlatimi črkami. Če je kdo navzven vedno definiral Slovenijo je bil to šport in kakopak slovenska glasba, ki jo spremlja velik del evrope. Avseniki so v tem pogledu naredili največ k

»Rečem si kdaj, v bistvu mi švigne skozi glavo zadnje čase: Joj, ta Despacito! Kakšen komad – jaz bi naredil boljšega ... V bistvu v Sloveniji naredimo dosti boljših, pa nobeden ne prodre niti v Avstrijo, kaj šele po svetu. Ja, tako krivičen je včasih ta svet glasbe. V športu je drugače. Tam šteje rezultat in Slovenec, ki bi tekel hitreje od Bolta, bi bil glavna svetovna zvezda, čeprav bi prihajal iz dežele, ki je povprečen Zemljan ne zna niti locirati. Sicer pa so tisti, ki se ukvarjajo samo z glasbo, malo na boljšem od piscev besedil. S slovenskim jezikom smo omejeni na dva milijona potencialnih uporabnikov, medtem ko je Despacito (čeravno ni angleški) enostavno objel ves svet. No, potemta

Marsikaj o in iz življenja Vilka Ovsenika je jasno in poznano. Nesporno dejstvo je, da ga večina mlajših glasbenikov smatra za »konstruktorja« slovenske domače glasbe. Malo manj pa je znano, kako so ga doživeli in ga doživljajo drugi ključni ljudje slovenske narodno-zabavne glasbe. Eden takšnih, ki bi lahko o njem govoril ure in ure, je citrar Miha Dovžan. Prav v mesecu avgustu, ko se je Vilko Ovsenik poslovil, je Miha Dovžan praznoval svoj osebni praznik. Legendarni Miha Dovžan je svojega velikega prijatelja pred časom opisal tako: »Vilko Ovsenik predstavlja prav posrečen skupek srca in znanja. Ogromno akademsko znanje, povezano z veliko željo, doseči nekaj več, je prineslo rezultate, ki so

Pred dnevi umrli legendarni godec Franc Flere bo danes pokopan tam kjer se je njegovo življenje in glasba tudi začela. Pogreb, ki bo danes v cerkvi svetega Lenarta in Roka na Krtini pri Domžalah bo odprt za širšo, tudi glasbeno javnost. Žara sicer že od vceraj od 10-ih leži v tamkajšnji vežici. Pogreb bo danes ob 16-ih. V njegov spomin in njemu v poklon pripravlja radio Veseljak spominsko oddajo, ki ji lahko prisluhnete v živo danes po deseti uri dopoldan. "ob 10.15 vabimo k poslušanju Radia Veseljak, ko bomo za vas obujali spomine na preminulega Franca Flereta in njegov ansambel. Pogreb bo v sredo ob 16.00 na pokopališču na Krtini pri Moravčah. Žara bo od torka, 12.9. od 10. ure dalje v t

Franc Flere se je rodil leta 1945 v Krtini pri Domžalah. Že kot mladenič se je rad igral da ima harmoniko, namreč škatlo od čevljev si je pripasal na rame in ob tem pel. Preden je šel k vojakom se je prijavil na Pokaži kaj znaš a ga takrat niso obravnavali, saj je igral diatonično harmoniko, ki pa še takrat ni bila tako priljubljena. Šele po vrnitvi od vojakov se je zopet prijavil in zmagal. Svojo prvo ploščo so posneli leta 1969, takrat so v triu igrali; Franc Flere na diatonično harmoniko, Janez Omahna na kitaro in Ciril Jerman na kontrabasu. Vse od zasedbe iz 1969 do 1973 sta v ansamblu igrala Janez Omahna in Ciril Jerman, pozneje pa se je sestava menjala. Njegove najbolj odmevne pesmi so

Pri Okroglih muzikantih bi bila danes povsem navadna sobota. Igrali bi na odru, ali več njih in zabavali staro in mlado. Pa ni! Danes je posebna sobota. Pred oltar bo skupaj s svojo izvoljenko stopil njihov član Franci Vrbovšek. Posebna naloga pa je ob tem doletela še dva Okrogla člana. Priča in šofer s posebej dragocenim tovorom sta izbrana Marko Mastnak in Andrej Toplišek. Že fantovščina, ki so jo fantje opravili pred tedni je kazala, da gre za posebnega  človeka. Ko se ženi takšen muzikant (bobnar, kitarist, harmonikar in še bi lahko naštevali) se igra dobesedno na vsakem koraku. Franci si je s svojo izvoljenko Matejo že pred časom ustvaril prijetno gnezdece in družino v kateri nikoli ne

Ivan Sivec, novinar, pisatelj in pisec besedil: »Imel sem srečo, da sem lahko z Vilkom Ovsenikom sodeloval več desetletij in se z njim osebno srečeval kot prijatelj, torej ne samo na delovnih srečanjih. Bil je izjemno iskriv, iskren in širok prijatelj, prava duša ansambla Avsenik, pa tudi sicer v vseh pogledih velik človek. Mnogi me sprašujejo, kako sem sploh začel pisati besedila za Avsenike. Do tedaj sem napisal že nekaj besedil na glasbo Franca Flereta, še lepše pa sva se ujela z odličnim avtorjem glasbe Francem Miheličem, s katerim me je seznanil radijski urednik Kajetan Zupan. Nekega dne pa je zazvonil telefon in na drugi strani se je oglasil Vilko Ovsenik. Izredno vljudno me je prosil

Uvodnik tokratne revije Muzika poskuša na svojstven način ugotoviti zakaj morata biti brata Avsenik na naslovnici skupaj! Svet po bratih Avsenik Če želimo pokazati veličino mojstra, moramo na ogled postaviti njegovo sliko. Samo tako bomo v celoti vsi doumeli veličino stvarnika. In kaj je slika Vilka Ovsenika? Da sem lahko vsaj začel razmišljati o tem, kakšen svet sta ustvarila brata Avsenik, da sem lahko sploh začel dojemati, kaj pomenita delo in življenje Vilka Ovsenika, sem tokrat (to je bila dejansko moja prva asociacija) pobrskal po zgodovini in filozofiji daoizma oziroma taoizma. Starodavni simbol jin in jang je tisto, na kar pomislim, ko razmišljam o simbolu slovenske domače glasbe